V taoizmu zapiranje srca ni okvara, ni obramba iz strahu in ni čustvena blokada v psihološkem smislu.
Je regulacija. Ko se srce zapre, telo pravi: »Dovolj je bilo razdajanja. Zdaj je čas zbiranja.«
Kdaj se to naravno zgodi?
Srce se pogosto zapre:
– po izgubi (osebe, odnosa, smisla)
– po dolgotrajni skrbi za druge,
– po čustveni izčrpanosti.
– v prehodih (menopavza, staranje, velika sprememba identitete).
To so trenutki, ko: Shen ne zmore več ostati razpršen in se začne umikati navznoter.Kaj se v resnici dogaja (energetsko)?
Ko je srce dolgo: odprto, čuteče, odzivno, sočutno – se izprazni kri (Xue) in Yin.
Takrat telo zapre srce, da: zaščiti kri, umiri duha, omogoči, da se energija spusti v dantien
To je zdrav refleks, ne čustvena hladnost.
Napačna interpretacija (zelo pogosta): Sodobna duhovnost pogosto reče: »Srce se ti zapira – nekaj moraš razrešiti.«
Taoizem reče: »Srce se zapira, ker se mora spočiti.«
Razlika je ogromna.
Kako veš, da gre za zdravo zapiranje? Zdravo zapiranje srca izgleda tako: manj potrebe po govorjenju, manj želje po razlagi, več tišine brez tesnobe, več teže in prisotnosti v telesu, manj drame, več jasnosti.
Če bi bilo zapiranje travmatično, bi bilo: otrplost, panika, disociacija
To ni isto.
Kaj NE delati v tej fazi? ne sili čustev ven, ne “odpiraj srca” z vajami, ne razlagaj si, da si se zaprla pred življenjem.
To je faza, ko: srce ni za delo, dantien je za njegov dom – tihi pristan, kjer počiva po “maratonu”.
Kaj je prav narediti?
– dovoliti tišino, negovati telo (toplota, ritem, hrana), manj govoriti, več biti, izbirati manj ljudi, a bolj resnične stike.
V taoizmu pravijo: Ko se srce zapre, se modrost zgosti.
Kaj pride potem? Ko se srce ponovno odpre (in se bo): ni več naivno, ni več razpršeno, ni več lačno potrditve
Odpre se tišje, globlje, z dantienom kot oporo.
To ni vrnitev nazaj.
To je nova stopnja bivanja.


