V praksi qigonga poznamo dve splošni smeri: ognjeni in vodni qigong.
Moje poučevanje temelji na vodnem qigongu – nežnem, sproščenem in naravnem pristopu, ki spodbuja občutenje življenjske energije (Qi), njen prost pretok po meridianih ter harmonizacijo notranjih organov.
Namesto napora razvijamo občutek, prisotnost in pretočnost, saj se prav v sproščenosti življenjska energija najlažje prebudi in steče.

Vodni Qigong temelji na negovanju življenjske energije (Qi), katere korenina je po taoističnem izročilu povezana z ledvicami – zakladnico naše prirojene življenjske esence. Pri ženskah ima posebno mesto tudi negovanje lastne esence, saj je tesno povezana z vitalnostjo, cikličnostjo in notranjo močjo.
Pomemben del prakse je tudi čustveni Qigong, ki čustva razume kot obliko energije. Ko energija prosto teče, prinaša ravnovesje; ko zastaja, lahko vpliva na naše počutje in telo.
Če želimo vzpostaviti globlji stik s svojim Qi-jem, najprej uravnotežimo tri temeljne vidike sebe:
Ko se telo sprosti, dih umiri in um postane zbran, se povezava med zavestjo in Qi-jem začne naravno vzpostavljati. Prav v tej harmoniji se odpre prostor za globlje zaznavanje, pretočnost in notranjo preobrazbo.
Zlato pravilo qigonga: če želiš usmerjati pretok Qi-ja, je najprej treba negovati in uriti svoj um.
V taoistični tradiciji je Yi – zavestna namera oziroma osredotočen um – tisti, ki vodi Qi. Kamor usmeriš svojo pozornost in jasno namero, tja začne slediti tudi življenjska energija.
Zato v qigongu najprej umirimo um, razvijamo zbranost in prisotnost. Ko je Yi jasen in miren, se Qi naravno usmerja po meridianih, do organov ali v Dantian ter ponovno vzpostavlja pretočnost in notranje ravnovesje.
Kamor gre um (Yi), tja sledi Qi.