Obstaja stara zen budistična prispodoba, ki gre nekako takole: »Samurajski bojevnik, ki ga je prevzela krivda, ker je ubil toliko ljudi na bojišču, je šel k menihu in ga vprašal: “Pouči me o nebesih in peklu.”
Menih je pogledal samuraja in mirno rekel: »Zakaj bi te kaj naučil?
Ti si neumen, umazan in si sramota za red samurajev.” Te besede so razjezile samuraja in potegnil je meč, pripravljen ubiti meniha, ki ga je užalil.
Toda menih je pogledal samuraju v oči in nežno odgovoril: “To dejanje moj prijatelj, je pekel.”
Ko je samuraj ugotovil, da je menih tvegal svoje življenje, da bi mu pokazal pekel, je padel na kolena in jokal od sočutja in hvaležnosti.
Menih se je nasmehnil: “In to so nebesa.” Ta preprosta prispodoba kaže na globoko resnico: Nebesa in pekel nista kraja, kamor gremo po smrti. To sta stanji zavesti, v katerih živimo tukaj na Zemlji.
Zame je pekel stanje uma, nebesa pa stanje srca. In vsak dan nihamo vzdolž neprekinjene črte, ki ločuje oboje.
Redko lahko pridemo do točke besa, zaradi katere želimo nekoga ubiti, vsekakor pa doživljamo jezo na ravni, da želimo nekoga drugega poškodovati, prizadeti, se maščevati.
Na nasprotnem koncu spektra doživljamo tudi globoko sočutje in ljubezen do drugih in sebe.
Včasih – še posebej med globoko meditacijo – lahko celo dosežemo stanja zavesti, kjer izkusimo občutek Enosti. Vsi vemo, kaj gosta in težka čustva, kot je jeza, povzročajo v nas: dobesedno povzročijo, da se naše fizično telo in naš um počutijo nestabilno in neprizemljeno, tudi nerazsodno.
Dolgotrajna, gosta čustva nas lahko dejansko ubijejo (intenzivna jeza uniči celice). Čustva, ki temeljijo na ljubezni podaljšujejo življenje.
Napolnijo naša srca in nam prinašajo veselje. Naše telo naredijo bolj energično in zdravo. Torej, tukaj je BINGO vprašanje: Če nebesa in pekel obstajata na nasprotnih koncih spektra, kaj lahko storimo, da se obdržimo bližje »nebesni« strani?
Uporabljam dve učinkoviti strategiji:
1. ZAVEDAJTE SE.
Življenje v zavedanju – torej zavedanje, da niste svoje misli, ampak opazovalec – vam omogoča, da se odzovete na življenje, namesto da nanj reagirate. Zavedanje se lahko odigra na globok in miren način. Recimo, da slučajno naletite na nekoga na ulici / prometu /službi in se res razjezi na vas.
Če živite nezavedno, boste nagnjeni k temu, da se proti tej osebi odzovete z enako stopnjo jeze, kot jo ta vrže v vas. V tem scenariju se lahko situacija hitro stopnjuje in tisto, kar se je morda začelo kot nepomembna epizoda, se lahko pokvari in stopnjuje do stopnje agresije.
Če živite v zavedanju, lahko dovolite, da jeza te osebe mirno gre mimo vas in nadaljujete svoj dan brez vpliva nase in na okolje. V času konflikta, globoko dihajte in preprosto okrog sebe v mislih naredite zlat steber neprebojne svetlobe. Ostanite mirno. Zahteva malo treninga!!!
2. USMERITE SVOJO POZORNOST V SVOJE SRCE IN STRAN OD UMA.
Uporabljam preprosto vajo, ki ji pravim vaja SVETLOBA SRCA.
Preprosto globoko vdihnite in vizualizirajte svetlobo, ki SE KREPI v vašem prsnem košu. Nato si predstavljajte, kako svetloba eksponentno narašča in se širi iz vašega prsnega koša navzven v aurično polje in okolico!
Ta preprosta vaja pritegne vašo pozornost na srčni center, ki je sedež vaše duše in kjer se nahaja ljubezen. Bolj ko ste povezani s svojim srcem, bolj boste ostali v Nebesih!