Opis
Smolo kadilne bosvelije pridobivajo iz različnih vrst grma bosvelije (6-10 m visok), ki raste predvsem v pučavskih oz. eksotičnih predelih našega planeta. Razširjena je v vzhodni Afriki, južnem Arabskem polotoku in Indiji.
V starih časih je bila bosvelija bolj dragocena kot zlato in je veljala skupaj z dragimi kamni in začimbami za izredno iskano blago na zahodu. Do končnih kupcev v Evropi je prišla po t.i. “the frankincense route” (bosvelijini poti), ki se je raztezala vse od perzijskega zaliva ter po celem arabskem polotoku. Z smolo se trguje že vsaj 5000 let, prav posebno mesto si ji je pripadal pri verskih obredih različnih religij saj opise o njeni uporabi najdemo v mnogih verskih knjgah. Posebna mesta za prižiganje kadila naj bi bila že v prvem in drugem judovskem templju, starodavni papirus iz Egipta opisuje že mazilo, ki je bilo pripravljeno iz smole in medu, tudi Hipokrat (460-377 p.n.št.) je uporabljal smolo v mazilu za celjenje ran, znani so tudi pripravki proti glavobolu, ki so opisani v knjigi Physica Hildegarda von Bingna (1098-1179).
Znani so tudi pripravki za boleče sklepe in mišice. V aromaterapiji pomaga pri prehladu, gripi in glavobolu. V ajurvedski medicini ji pripisujejo očiščvealni učinek tako telesno kot duševno. Stari Rimljani in Grki so smolo bosvelije uporabljali v pripravkih za zdravljenje praktično vseh takrat znanih bolezni.